Zaščita pred komarji - previdno z repelenti!
Učinkovine v repelentih so lahko sintetične ali na naravni osnovi. Od
sintetičnih se za zaščito pred komarji pogosto uporabljata ikaridin
(sestavina v repelentih znamke Autan) in nekoliko močnejši
dietiltoluamid (DEET). Uporabljajo različne koncentracije DEET-a (od 15 %
naprej). Zdravniki svetujejo, da močnejše repelente (30 do 33% odstotna
koncentracija učinkovine) uporabljajo predvsem turisti, ki so namenjeni
v tropske in subtropske dežele, kjer živijo bolj odporne vrste
komarjev, ki prenašajo nevarne bolezni, kot so malarija, rumena mrzlica,
vročica denga in druge virusne bolezni. Repelenti naravnega izvora
imajo za osnovo eterična olja različnih rastlin, evkalipta, krvomočnice,
sivke, cedre, limonske trave, klinčkov, poprove mete, rožmarina...
Naravne surovine dajejo vtis, da so ti repelenti primernejši za ljudi, a
ni vedno tako.
Previdno z repelenti!
Iz prakse vemo, da takrat, ko je okoli nas veliko komarjev, kaj hitro pozabimo na vse nasvete o količini in pogostosti uporabe repelentov in kožo bogato namažemo, oziroma se dodobra napršimo, da bi le zaleglo. A skoraj na vseh repelentih so opozorila: "ne nanašajte jih prepogosto", "ni za otroke", "ne uporabljajte v bližini oči in ust" in podobna, kar daje slutiti, da njihove sestavine za človeka niso povsem nedolžne. Kako (ne)varni so torej repelenti za naše zdravje? Kaj povzroči njihova pogosta ali prekomerna uporaba?
Iz prakse vemo, da takrat, ko je okoli nas veliko komarjev, kaj hitro pozabimo na vse nasvete o količini in pogostosti uporabe repelentov in kožo bogato namažemo, oziroma se dodobra napršimo, da bi le zaleglo. A skoraj na vseh repelentih so opozorila: "ne nanašajte jih prepogosto", "ni za otroke", "ne uporabljajte v bližini oči in ust" in podobna, kar daje slutiti, da njihove sestavine za človeka niso povsem nedolžne. Kako (ne)varni so torej repelenti za naše zdravje? Kaj povzroči njihova pogosta ali prekomerna uporaba?
Strokovnjaki opozarjajo, da učinkovine v repelentih (kemikalije in
različne vrste olja) za človeka niso povsem nenevarne. DEET deluje
dražeče na kožo, oči in sluznico, ikaridin sicer tudi, a je v primerjavi
z DEET nekoliko manj agresiven. Eterična olja zagotavljajo nekoliko
milejšo zaščito pred komarji kot sintetični repelenti, bolj pa preseneča
dejstvo, da ne vplivajo na človeka nič manj negativno kot sintetični,
včasih so naravni repelenti celo agresivnejši. Pri uporabi olja limonine
trave je na primer tveganje za hude trajne poškodbe oči veliko, olje
krvomočnice izzove alergično reakcije.
Čim večje je koncentracija, večja je verjetnost težav. Sonce in
toplota še povečujeta verjetnost, da se bodo pojavili stranski učinki.
Zato moramo vedno paziti, da pravilno in varno nanašamo repelente
(pomembna je tako njihova količino kot način nanašanja). Vsak repelent
deluje le omejen čas, zato bodimo pozorni na to, čez koliko časa se
smemo oziroma moramo ponovno namazati ali napršiti. Posebej pa pazimo na
to, ali je repelent primeren za otroke in od katere starosti naprej. Za
otroke izdelujejo tudi posebne izdelke, ki povzročajo manj stranskih
učinkov.
- Pri nanašanju se ravnajmo po priloženih navodilih!
- Nanašamo jih lahko tudi na oblačila (nekateri puščajo sledi).
- Ne nanašajmo jih na odrgnine, rane ali vneto kožo.
- Bodimo pazljivi, ko jih nanašamo okoli oči, ust in ušes. Če uporabljamo pršilo, ne smemo pršiti neposredno na obraz, ampak si pomagamo z rokami.
- Otroka naj namaže odrasla oseba.
- Ko komarjev ni več, se stuširamo in kožo skrbno zdrgnemo z milom in vodo.
- Če se pojavi izpuščaj ali druge reakcije, obiščimo zdravnika in s seboj vzemimo tudi embalažo repelenta.
